Besedilo, glasba, glas: Filip Terpinc
oblikovalec motiva: Ben Lovrenc Taft Kržan, YT: [ Ссылка ]

besedilo pesmi:

Krst pri Vrstici

Yo, yo! To sem jaz, Črtomir ‘z dežele Kranjske,
šel v vašo vas ubijat miši poganske.
Včasih tudi jaz tej veri sem verjel,
tako se je zgodilo, da resnico sem sprejel.

Eno leto b’la sva skupaj jaz in moja Bogomila,
cele dneve sva strastno se ljubila,
to so najlepši trenutki, teh ne bova pozabila.

A ker vse lepo enkrat mora se končati,
Valjhun z njegovo vojsko nas že čakal je pred vrati,
sem zbral pajdaše da b’ za vero se borili,
na žalost nad Valjhuna smo prehitro se zgrnili.

Ker se je izkazalo, da nas je bilo premalo,
se nas je poganov, kar nas je še ostalo,
v Ajdovški gradec k meni domov podalo.

Tam so nas oblegali, dobival okrepitve,
kakor kol’ pogledaš, za nas ni bilo rešitve,
zato smo načrt n’rdil’, da bomo kristjane,
napadli ponoči zmedene in zaspane.

Ker Valjhun prišel je do enakega načrta,
krščanska očesa več niso b’la zaprta,
zato boj se vname, tečejo reke krvave,
med umrlimi pogani moje ni bilo postave.

Res je b’lo sramotno, ko sem stisnil rep med noge,
jaz, poveljnik, nisem opravil naloge,
raje kot da za vero častno bi umrl,
sem premagan v Bohinj ucvrl.

1. kitica

V Bohinju sem hotel si življenje vzet,
a ena misel mi je dajala ž’vet,
da videl še zadnjič bi mojo Bogomilo,
da se ji ne mara ni kaj pripetilo.

V tistem pripelje se ribič do mene,
prevoz mi ponudi, takole mi dene:
Valjhun je vztrajen, še vedno te išče,
pridi zdaj z mano, ti pokažem skrivališče.

Jaz pa mu odvrnem, želim si le eno,
da videl bi Bogomilo izgubljeno,
in če uspešno pripelješ življenje moje,
dobiš zlatnikov velike broje.

Res nazaj pripeljal je boginjo Živo,
vendar nekaj v zraku več ni bilo iskrivo,
poleg Bogomile pride na plano,
krščansko lice meni še ne poznano.

V tistem povlečem v’n meč iz obupa,
a draga mi reče, da mu zaupa,
zato ni b’lo fajtanja, štihanja, hrupa.

Pa mi ona, ki na kamen se usede,
vse razloži, da ni bilo zmede.

En dan, ko sem po tebi spraševala,
krščanskega fanta sem spoznala,
on je vero predstavil meni in očetu,
sosedu in celem Kranjskem svetu.

Ker tako sem želela, da bi b’la skupaj spet,
čeprav bi mogla zapustiti ta svet,
molila sem, da Valjhun te ne bi obglavil,
da pred smrtjo ti bi vero prestavil,
da sigurno bi te živega dobila,
sem se z Marijo sveto zmenila,
ta pa mi je dala sledeča navodila:

Svoj lajf daj bogu, le njemu bodi zvesta,
minljiva je ljubezen smrtnega mesta,
v nebesih boš za vedno Črtomirova nevesta.

Zato Črtomir, če hočeš z bit’ z mano,
za najino zvezo je zdajle še rano,
sprejmi krščanstvo, korenine pozabi,
svoje dni pa z bogom porabi.

Ker želja po ljubezni nadvlada poganstvo,
pa tudi če morem zato v onostranstvo,
se bom krstil zate Bogomila,
da se v nebesih bova zopet dobila.

Tako sem dejal ob slapu Savica,
čeprav so otožna bila najina lica,
sem se krstil še isti dan,
od takrat naprej nisem bil več pogan.

свернуть