Včasih se mi zdi, da nihče
ne razume kaj vse po glavi mi roji.
Spet drugič se mi zdi, da že vsak vidi
kar bi rajši skrila pred ljudmi.
Moj je svet drugačen
srečen, včasih mračen,
a vendar v njem se prepoznam!
In med vrsticami preberi
moje misli, moje sanje,
vzemi še na znanje, da ni mi žal besed,
ki zate jih obračam,
a v tvoj svet se več ne vračam!
Če zaprem oči se mi zdi,
da spet čutim kar pozabljajo dlani.
Ta črno-beli svet spet dobi
prave barve in srce se umiri.
Moj je svet drugačen
ni zidov, je zračen
saj le tako lahko živim!
In med vrsticami preberi
moje misli, moje sanje,
vzemi še na znanje, da ni mi žal besed,
ki zate jih obračam,
a v tvoj svet se več ne vračam!
Vabim te na svojo stran,
ker tvoj je svet drugačen
in moj ni napačen,
vse kar imam lahko ti dam!
... lahko ti dam
In med vrsticami preberi
moje misli, moje sanje,
vzemi še na znanje, da ni mi žal besed,
ki zate jih obračam,
a v tvoj svet se več ne vračam!
