To, kar se je sinoči zgodilo v Ljubljani, se verjetno ne bo ponovilo nikoli več. Cela Ljubljana je bila kot en sam navijač, po tekmi za peto mesto pa si imel občutek, da so junaki osvojili medaljo. Povezanost, upanje, navijanje, veselje. Tako je bilo na enem od avtobusov, ki so nas iz Stožic peljali na Kongresni trg. In čeprav bi nas moral šofer odpeljati na parkirišče pred Halo Tivoli, nas je po navijanju v stilu "Mi, Slovenci" (le da smo priložnostno ti besedi zamenjali z "Na Kongresca") odpeljal dobesedno tja. Med junake na Kongresca. In med nami sta bila tudi prav nič zvezdniška starša Dragič.
