Lucijan Marija Škerjanc se je rodil na ponedeljek, 17. decembra 1900 kakor nezakonski otrok avstrijskega oficirja Maxa Kramerja in učiteljice Johanne (Marije) Škerjanc; prav po njej ima skladatelj srednje ime. Odraščal je v Ljubljani, po šolanju pri Antonu Lajovicu, ki ga je učil kontrapunkt in harmonijo, je odšel na študij v Prago, nato Dunaj, kjer je študiral pri Josefu Marxu, potlej v Basel (dirigiranje - Felix Weingartner) in slednjič še v Pariz, kjer je na znameniti Scoli Cantorum pri Vincentu d'Indyju opravil podiplomski študij kompozicije. Tak se je vrnil v Ljubljano, prevzel orkestralno društvo Glasbene Matice, postal profesor na Srednji glasbeni šoli in kasneje še na Akademiji za glasbo, bil upravnik (direktor) Filharmonije (uvedel je nekaj dobrih novitet), rektor Akademije ter predvsem vsestranski skladatelj (napisal je tudi glasbo za dokumentarni film o dr. Francetu Prešernu, njegovemu nekrvnemu sorodniku), ki mu je bil takratni ljubljanski okvir preozek, med drugim tudi v smislu konstantnih napadov s strani ostalih glasbenikov, ki jim je bil trn v peti. Zaradi takšnih in drugačnih razlogov so ga pripravili do ostavke z mesta upravnika Filharmonije, čemur so sledile srčne kapi, zadnja, peta po vrsti, pa ga je 27. februarja 1973, ko sta se z ženo Olico, ki je bila čelistka (hči Karla Jeraja, violinista Dunajskih filharmonikov) odpravljala nekam ven, za vedno preselila v večna lovišča. Zapustil je obsežen opus, ki je že dobil veljavo izven meja domovine, in nemalo glasbene literature, ki ji na Slovenskem zagotovo ni para.
D.J.
Orkester Slovenske Filharmonije
Anton KOLAR, dirigent
Ciril ŠKERJANEC, violončelo
