Scipio Slataper, Moj kras – Il mio Carso (Bejt, zbirka Classici, 2015)

Tokrat smo se na Besedni postaji pogovarjali o znamenitem delu italijanske tržaške književnosti, ki je med drugim pomenljivo tudi zaradi avtorjevega ukvarjanja s slovensko prisotnostjo v mestu ob zalivu. Ob stoletnici pisateljeve smrti na bojišču prve svetovne vojne je Marko Kravos pripravil nov prevod besedila, ki ga je prvič poslovenil pred skoraj tremi desetletji. Roman je izšel leta 1912 in je avtorja vpisal v kanon tržaških italijanskih klasikov, se začenja z besedami: Rad bi vam rekel: Rodil sem se na Krasu ... In res je to himnična ubeseditev kraškega sveta, pa tudi zanesena freska Trsta na začetku stoletja. Ob bujnem vrenju podjetništva in povezav z vsem svetom, ob silovitem kopičenju bogastva in moči je čutiti tudi vretje agresivnosti in destruktivnih silnic v ljudeh ob koncu habsburškega tisočletja: in Kras odigra vlogo odrešilnega naravnega zaledja, kot intimno zatočišče za nevrotičnega in melanholičnega mladeniča pa tudi za družbo, zapisano dekadenci in neživljenjskemu redu. Je napoved prve svetovne vojne z evforično predanostjo nacionalističnim idealom, a obenem ubeseditev hrepenenjskega pobratenja z zeleno naravo. (Marko Kravos). O knjigi sta se pogovarjala prevajalec Marko Kravos in prof. dr. Martina Ožbot z Oddelka za romanistiko Filozofske fakultete.
Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

свернуть