Četrta javna razprava Pravopisa 8.0, april–junij 2024:
»Glasovno-črkovne premene ob pregibanju in tvorbi novih besed« ter pravila za prevzemanje iz 23 tujih jezikovAtrij ZRC
22. april 2024 ob 11:00
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana
Živimo v globaliziranem svetu, kjer so meje padle tudi za jezik. Besede jih zlahka prehajajo, in boriti se proti temu že dolgo nima več nikakršnega haska. Mnogo bolj modro je oblikovati pravopisna pravila, kako naj se tuja lastna imena v našem jeziku obnašajo. Za jezikoslovce to pomeni odgovoriti na vprašanje, kako jih pregibamo, ali se pri tem doda kakšna dodatna črka ali celo podaljša osnova. Se prav napiše »Descartesovo delo« ali »Descartovo delo«? In kako se to pravilno izgovori? V slovenščini namreč velja, da se nam neznani glasovi iz tujih jezikov pri izgovoru zamenjajo s tistimi, ki so jim v slovenščini najbolj podobni. Natančno izdelan sistem pravil za takšne primere je v pomoč vsem uporabnikom jezika in predvsem tistim, ki se s prevzetimi tujimi lastnikim imeni in njihovimi izpeljankami srečujejo med prvimi, torej predvsem zaposleni v medijih. Na tem področju pa je ključnega pomena tudi hitrost – in prav hiter odziv bodo tovrstna pravila omogočala.
Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ki pripravlja Pravopis 8.0, bo tako konec aprila letos že četrtič zapored v javno razpravo dala novo poglavje pravopisnih pravil, ki tokrat nosi naslov Glasovno-črkovne premene pri pregibanju in tvorbi novih besed. Predstavitveni dogodek bo potekal 22. aprila od 11. ure naprej v Atriju ZRC (Novi trg 2, Ljubljana; povezavo za spletni prenos bomo posredovali naknadno). Uvodoma bodo zbrane pozdravili akad. prof. dr. Peter Štih, predsednik SAZU, prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, in izr. prof. dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Sodelujoči – članice in člani Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU ter svetovalke in svetovalci za tuje jezike – bodo zatem predstavili vsebino novih poglavij in potek javne razprave. Prav tako pa bodo odgovarjali na vaša vprašanja v zvezi s prenovo pravopisnih pravil, ki jim jih lahko že vnaprej posredujete na tej povezavi.
Že zdaj pa lahko v nekaj stavkih orišemo vsebino poglavja, ki prihaja: v njem so predstavljene besede z neobstojnimi samoglasniki, tuja imena z nemimi črkovnimi izglasji, ki vplivajo na krajšanje osnove, besede, ter daljšanje osnove z j ter pravila za preglaševanja. Z drugimi besedami: verjamemo, da bo to težko pričakovano čtivo za vse, ki jih zanima, zakaj v slovenščini nekatere samoglasnike opuščamo (blagor – blagra), drugih pa ne (tabor – tabora); zakaj pri sklanjanju tujih imen končni nemi e enkrat ohranjamo (George – Georgea), drugič pa ne (Wilde – Wilda); zakaj pišemo ministrski in tabelni in zakaj helikopterski, zakaj se pri nekaterih besedah preglas ne uveljavi (Rac – Racov), pri drugih pa s tem nimamo težav (stric – stričev).
Predstavljena bodo tudi prevzemalna pravila, ki jih je ožja delovna skupina komisije pripravila v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, specialisti za posamezne jezike (Tatjana Balažic Bulc, Luka Culiberg, Edvin Dervišević, Mita Gustinčič Pahor, Igor Kafol, Jerneja Kavčič, Milen Malakov, Blažka Müller, Mateja Petrovčič, Anita Srebnik, Namita Subiotto, Agata Šega, Chikako Shigemori Bučar, Mladen Uhlik). Ker gre za več kot dvajset tujih jezikov, zato bo javna razprava organizirana v dveh etapah:
(1) v prvi fazi (5. april – 20. maj) pravila za 12 jezikov, tj. za baskovščino, češčino, danščino, hrvaščino, islandščino, katalonščino, kitajščino, korejščino, latinščino, nizozemščino, norveščino in švedščino;
(2) v drugi fazi (20. maj – 20. junij) pa pravila za 11 jezikov, in sicer bolgarščino, bosanščino, grščino, japonščino, makedonščino, nemščino, portugalščino, romunščino, ruščino, srbščino in staro grščino.
Članice in člani Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU ob robu objave novega poglavja pravopisnih pravil poudarjajo še dvoje: tehnološki preboj in neke vrste trdoživost slovenskega jezika. S to objavo so vzpostavili nov sistem, ki omogoča hitro objavo zelo zapletenih besedil in hitro možnost pregleda besedila, ki je v nastajanju v formatu pdf, html itd. Javna razprava bo zaključena takoj po 20. juniju 2024. Celotno besedilo bo dostopno po načelih odprte znanost. In kot na koncu opozarjajo članice in člani Pravopisne komisije: če kaj dela slovenski jezik velik in, če hočete, odporen ter trdoživ, je to njegova sposobnost, da vsrka in po svoje preoblikuje tuja lastna imena in zelo sproščeno iz njih tvori svoje izpeljanke. Nemalo jezikov, med katerimi so tudi slovanski, se namreč zadovolji zgolj s citatnim prevzemanjem.
