LIFE ViVaCCAdapt
--- Napoved namakanja ---
Vipavska dolina je znana po dobrih pogojih za kmetijstvo. Ugodna sub-mediteranska klima omogoča zgodnji začetek rastne dobe. Bogastvo vodnih virov pa nudi pridelavo kakovostnega pridelka. Glavni vir vode za namakanje je reka Vipava s pritoki.Namakanje je najstarejši tehnološki ukrep pri gojenju rastlin. Če ga želimo izvajati strokovno pravilno, brez nepotrebnih negativnih vplivov na okolje in tako, da z manjšo rabo vode povečujemo tudi ekonomsko učinkovitost, moramo medsebojno povezati in preračunati podatke o tleh, rastlini in vremenu. V okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt smo se odločili, da vzpostavimo sistem, ki uporabnikom sporoči, kdaj in koliko je treba namakati, da bodo njihove rastline optimalno oskrbljene z vodo. Imenujemo ga SPON.
--- Vgradnja sond ---
Sondo za merjenje vsebnosti vode v tleh, na območju namakalnega sistema namestimo na primerno mesto. V primeru sadovnjaka, je to v vrsti med drevesi. Sonde za meritev vsebnosti vode v teh namestimo na globino, kjer je glavna masa korenin kulture, saj moramo tam zagotavljati primerno vsebnost vode, ki je na voljo rastlini. Merilni del sonde, vilice, moramo zelo skrbno namestiti v neporušen del tal. Ob vgradnji moramo paziti, da je stik med vilicami sonde in tlemi tesen, saj so v nasprotnem primeru meritve neuporabne.Sondo skrbno zasujemo in priključimo na oddajnik, ki je vgrajen v robustno vodotesno ohišje, ki kljubuje vsem vremenskim razmeram. Tako opremljena točka predstavlja terenski del SPON.
--- Odvzem vzorcev tal ---
Sonde ne merijo neposredno vsebnosti vode v tleh, temveč t. i. dielektrično konstanto tal, ki pa je odvisna od vsebnosti vode. Vsebnost vode je merjena posredno, zato je treba sonde umeriti na standardno, t. j. gravimetrično metodo, ki jo izvedemo v laboratoriju. V primeru uporabljenih sond smo za to potrebovali neporušene vzorce tal premera 16 cm. Manjše neporušene vzorce smo vzeli za meritve vodnozdrževalnih lastnosti tal, ki jih prav tako opravimo v laboratoriju.
--- Kalibracija ---
Vzorce tal namočimo po principu kapilarnega dviga. Ko se talni vzorec v celoti navlaži, vanj skrbno namestimo sondo in več zaporednih dni merimo vsebnost vode s sondo in ob istih terminih vzorec tudi tehtamo. Na koncu vzorec posušimo v peči na 105°C. Iz vsakokratne mase mokrega in suhega vzorca dobimo maso vode v vzorcu, ki jo pretvorimo v volumske odstotke. S temi rezultati primerjamo meritve s sondami in oblikujemo umeritveno krivuljo, ki nam pove za koliko moramo korigirati podatek, ki nam ga s terena pošilja sonda. Umeritev sond se naredi za vsako mersko točko na terenu, še posebej, če so tla na merskih točkah medsebojno različna.
--- Krivulja vodno-zadrževalnih lastnosti tal ---
V laboratoriju določimo tudi krivuljo vodnozadrževalnih lastnosti tal.Na terenu odvzete neporušene vzorce tal skrbno namočimo in v vzorec namestimo dva tenziometra, ki sta povezana z merilno glavo. Vzorec tal z glavo postavimo na tehtnico in sočasno neprekinjeno merimo maso in tenzijo vode v tleh v času sušenja vzorca.Na koncu s pomočjo računalniškega programa izrišemo meritvam se prilegajočo, vendar modelirano krivuljo vodozadrževalnih lastnosti tal.Najpomembnejši točki te krivulje sta poljska kapaciteta in točka venenja. Poljska kapaciteta pomeni vsebnost vode, ki jo tla lahko zadržijo, potem ko je gravitacijsko odcedna voda odtekla. Točka venenja pomeni stanje, ko večina kulturnih rastlin trajno ovene. Na podlagi teh dveh točk in rastline, ki jo namakamo določimo še t. i. kritično točko. Z namakanjem poskušamo vzdrževati vodo v tleh med kritično točko in poljsko kapaciteto oz. še bolje na 85 % poljske kapacitete, kar je primer tudi v orodju SPON. Vzdrževanje vode v tleh malo pod poljsko kapaciteto nam pomaga, da bolje izkoristimo morebitne padavine, kot če bi namakali do stanja poljske kapacitete. Krivuljo vodnozadrževalnih lastnosti tal naredimo na sistemu Hyprop po metodi izhlapevanja. Točko venenja določimo v Richardovi tlačni posodi pri tlaku 1500 kPa.
--- Prenos podatkov do ponudnika storitev in opreme ----
Podatki iz terena se prenesejo k ponudniku storitve in opreme od tam pa v sistem SPON.
--- Priprava napovedi o namakanju v sistemu SPON ----
SPON je orodje, s katerim izračunamo namakalni nasvet, to je priporočeni čas in obrok namakanja za 5 dni vnaprej, pri čemer upoštevamo:• informacije o tleh , in sicer vodnozadrževalne lastnosti tal, ki jih dobimo z analizo tal• trenutno vsebnosti vode v tleh, ki jih dobimo na podlagi meritev s senzorji• potrebo rastline po vodi glede na razvojno fazo (fenofazo), pri čemer fenofaze spremljajo kmetje,• ter vremenske napovedi padavin in referenčne evapotranspiracije za regijo, kjer se nahaja .Pri izračunu namakalnega nasveta se upošteva tudi tehnologijo namakanja, torej ali se namaka kapljično, z razpršilci itd..Namakalni nasvet se izračuna vsak dan dopoldne znotraj rastne dobe. Kmetje napoved, tako v količini kot tudi v času trajanja namakanja, prejmejo po e-pošti.
