Težko pričakovana Velika tekaška knjiga, ki so jo nemško govoreči tekači okronali za biblijo za rekreativne in profesionalne športnike kot priročnik povzema najnovejša dognanja na področju teka.
Prvi aprilski četrtek je v Domu kulture v Slovenskih Konjicah potekal v športnem duhu. Prevajalec knjige z izredno močno zgodbo v ozadju, Igor Jurič, in zmagovalec ultratriatlona na Havajih in udeleženec triatlona Ironman, Miro Kregar sta poskrbela za prijeten večer.
Gledalcem je predstavil knjigo z naslovom Velika tekaška knjiga, avtorja Herberta Steffnyja, nekdaj najboljšega nemškega maratonca in cenjenega tekaškega trenerja. Med platnice knjige suvereno preliva svoje večdesetletne izkušnje tekmovalca svetovnega razreda, tekaškega trenerja, vodje tekaških seminarjev in diplomiranega biologa. Domišljeni tekaški vodnik, ki so ga nemško govoreči tekači okronali za biblijo za rekreativne in profesionalne športnike, teoretično in praktično povzema najnovejša dognanja na tekaškem področju. Priročnik je namenjen tako začetnikom, rekreativnim in gorskim tekačem kot polmaratoncem, maratoncem in ultramaratoncem, avtor pa spodbuja in usmerja tudi tekaške načrte otrok, mladostnikov in starejših navdušencev. Na 408 straneh ponudi vrsto strokovnih spoznanj o opremi, učenju teka, treningu, motivaciji, prehrani in zdravstvenih vidikih teka. Dejstva dopolnjujejo podrobni načrti tekaških treningov, preglednice in grafi ter številne fotografije in koristni nasveti. V Veliki tekaški knjigi je najti tudi številne teste -- zanimive tako za začetnike kot za profesionalne tekače --, na temo zdravja, kondicije, gibljivosti in moči. Praktični vodnik zaokrožajo slikoviti eseji s tekaško tematiko in intervjuji z navdihujočimi hitronogimi.
Na tisoče tekačev se je s pomočjo napisanih in preizkušenih tekaških treningov naučilo teči ali postavilo svoje osebne rekorde v malem maratonu ali maratonu. To ne velja le za rekreativce, temveč tudi za vrhunske tekače in triatlonce.
Knjigo z izvirnim naslovom Das große Laufbuch je med enim svojih potepov po Berlinu odkril novinar in nekdanji berlinski dopisnik Igor Jurič. Med brskanjem po knjižnih policah s tekaško literaturo je naletel na omenjeno bukvo -- izraz bukva je na mestu, saj ima v izvirni različici še enkrat več strani --, se sprehodil čez strani in ugotovil, da lahko pomaga tudi njemu, neprofesionalnemu tekaču, ki je začel teči pred 30 leti kot samouk.
Tako kot Helena Žigon, ki je raka premagala med drugim tudi zaradi svoje odlične fizične pripravljenosti, je Jurič med ostalimi prednostmi ravno tako izpostavil terapevtski pomen teka.
![](https://s2.save4k.org/pic/H-HAcLlP5mI/mqdefault.jpg)