Nekatere kretnje imajo obliko roke, ki posnema in pokaže obliko predmeta. Taka oblika roke se imenuje klasifikator.
Obstaja veliko različnih govornih jezikov, njihovi uporabniki se med seboj ne morejo kar tako sporazumeti. Obstajajo pa tudi različni znakovni jeziki, njihovi uporabniki pa se med seboj pogosto lahko sporazumejo, čeprav kretajo vsak svoj jezik. To je posebnost znakovnih jezikov, ki je deloma posledica uporabe klasifikatorjev.
S klasifikatorjem kretalec na primer posnema obliko bitja z dvema nogama ali letenje letala ter to pokaže v kretnji. Povsod po svetu imajo ljudje podoben videz, zato so tudi klasifikatorji za ljudi v različnih znakovnih jezikih podobni. Povsod po svetu so si letala podobna, zato so si tudi klasifikatorji za letala v različnih znakovnih jezikih podobni. Če bi se na primer srečali kretalec slovenskega, ameriškega in hongkongškega znakovnega jezika, kako bi se sporazumeli? Če bi veliko uporabljali klasifikatorje, potem ne bi imeli težav.
Slišeči razumejo kretnje, ki vsebujejo klasifikatorje. Še več, tudi oni v govornih jezikih na podoben način posnemajo svet. Na primer slišeči slišijo žival in ji dajo ime glede na to, kako se oglaša. Ptici, ki se oglaša ku-ku, dajo ime kukavica. Zato ima kukavica povsod po svetu v različnih govornih jezikih podobno ime, ki ga vsi slišeči prepoznajo. A v govorno-slušnih jezikih je posnemanja manj, saj mora predmet imeti značilen zvok, da ga slišeči lahko posnemajo. V kretalno-vidnih jezikih je možno več posnemanja, saj ima veliko predmetov značilno obliko in velikost, ki ju lahko posnemamo s klasifikatorjem.
Ne glede na to, ali posnemamo oglašanje ali obliko predmeta, ko uporabimo besedo ali kretnjo, se ta zvok oziroma oblika že spremenita v jezik in postaneta podvržena jezikovnim zakonitostim. Tudi klasifikatorji imajo svoje jezikovne zakonitosti. Zato so klasifikatorji del jezika. Čeprav so torej klasifikatorji slišečim razumljivi, jih slišeči ne uporabljajo, ker ne poznajo zakonitosti njihove jezikovne rabe.
Klasifikator obliko predmeta posnema z obliko roke. Tudi pomen klasifikatorjev je splošen: klasifikator ne predstavlja samo ene vrste predmetov (npr. različne mize ali različne stole), ampak več tipov predmetov, skupino, ki si je v nečem podobna.
Različne klasifikatorji torej predmete glede na njihov tip razvrščajo v skupine orodij, visokih, ploščatih, okroglih predmetov in tako dalje. Kako? V skupine jih razvrščajo glede na njihovo velikost in obliko.
Beseda k-l-a-s-i-f-i-k-a-t-o-r izvira iz latinščine in pomeni razvrščati stvari v skupine. Jezikoslovci so namreč najprej opazili podobne besede v govornih jezikih vzhodne Azije – na primer v Japonščini, Kitajščini, Tajščini. Evropski govorni jeziki nimajo takih besed.
Sedaj vidimo, zakaj so klasifikatorji tako zanimiva tema v raziskovanju znakovnih jezikov. V slovenskem znakovnem jeziku sploh še niso raziskani. Torej se skupaj lotimo raziskovanja.
Priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika je izdelala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. Financirali sta jo Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
