Terapevtski odnos je skupni dejavnik različnih psihoterapevtskih pristopov in se v raziskavah konsistentno pozitivno povezuje z izidi psihoterapije. Uglašen psihoterapevtski odnos omogoča vzpostavitev varnosti in zaupanja ter omogoča čustveno in fiziološko regulacijo klientov. Pri tem je zelo pomembna terapevtova čuječna prisotnost in zmožnost terapevta za regulacijo avtonomnega živčnega sistema pri sebi in klientu. Psihoterapevtski odnos je tudi temelj globinskih sprememb v psihoterapiji, saj omogoča »novo odnosno izkušnjo«, v kateri klient doživi nov odnos s terapevtom, ki je drugačen od starih disfunkcionalnih izkušenj. To omogoča spominsko rekonsolidacijo in spremembo odnosnih shem.
#TedenMozganov

свернуть