Odšel bom tja kjer je daljši dan
kjer se mestni svet konca.
Kjer namesto asfaltnih cest
vodi le steza.
Hiše razpršene
kot jata plahih jerebic
cas utripa drugace ce živis
v eni od gorskih vasic.
Tisti vecer sem žganje pil
kot ga pije gospodar.
Bog mi v jezik je dal moci
in takrat sem jo spoznal.
Soseda mlada prisedla je
srecal njene sem oci.
Ko smo peli sem jo gledal
kako se mi smeji.
Gorska roža caka me
gorska roža
da vrnem se
moji špeli iz planin
pod srcem pustil sem spomin.
Brez staršev je a fantov ni
ki bi ženili se v gore.
Zjutraj gre v tovarno
saj z majhno kmetijo pac ne gre.
Zljubila me je ceprav sem bil
zanjo skoraj še otrok.
Naucila me je piti meda
jaz sem dal ji svojih 18. let.
Gorska roža caka me
gorska roža
da vrnem se
moji špeli iz planin
pod srcem pustil sem spomin.
Od takrat
sem pri njej zivel
na gruntu ob koncu vasi.
Cez dan kitaro sem igral
in ljubil Špelo vse noci.
Bil opran sem in vedno sit
jedel kruh sem iz njene peci.
Vstajala je zgodaj
na delavski
avtobus se vedno mudi.
Gorska roža caka me
gorska roža
da vrnem se
moji špeli iz planin
pod srcem pustil sem spomin.
Ko zadnja košna v kozolcu je
cutis hladen že objem
postajal sem nemiren
saj zacutil sem jesen
in pravi
o 'dreja poglej okrog
zdaj postal si del planin
o 'dreja jaz se bojim
da nekoc te ne izgubim.
Gorska roža caka me
gorska roža
da vrnem se
moji špeli iz planin
z njo me caka najin sin.
