Predavatelj prava in etike na ameriški univerzi Harvard je v cenzuriranem dokumentarcu Maska demokracije analiziral sodbo v zadevi Patria. "Če je obtožba tako splošna, se ne moreš braniti, prav za prav se ne moreš zagovarjati. Alibija pač ni mogoče navesti za nedoločen čas," je povedal.
"Opraviti imamo s političnim voditeljem, ki je v kazenskem pregonu in ki mu sodijo. Z vidika demokracije in svobodnih volitev so take zadeve vedno zelo občutljive. Glede na sodno prakso višjih sodišč, pa tudi vrhovnega in ustavnega sodišče ter evropskih sodišč, tožilec ne more začeti postopka, če ni znano, kdaj je bilo kaznivo dejanje storjeno," je opozoril.
"V tej konkretni zadevi nista znana ne čas in ne kraj. Moje razumevanje primera je, da ni niti dokazov o tem, kdo je oseba, ki ji je bila ponujena nagrada. Najpomembneje pa je, da ni niti najmanjšega indica, kako naj bi ta oseba -- to je Janez Janša -- to obljubo sprejela. Obljubo je treba pač sprejeti, ne zadošča, da je zgolj ponujena. Obe strani se morata strinjati in si pritrditi. Potrebujemo še pričo, ki bo potrdila, da se je nekdo strinjal, ali pa posnetek ali kak drug dokaz. Nič od tega ni mogoče najti v tej zadevi," je bil jasen.
"Jaz osebno ne bi prevzel tolikšne odgovornosti na svoja ramena. Lotiti se reševanja zahtevnih ustavnopravnih tolmačenj v tako občutljivi zadevi, v demokratično občutljivem primeru..., pa sem precej starejši od sodnice v tem konkretnem primeru," je povedal. "Zaradi tega bi morala slediti logiki in primer poslati na ustavno sodišče. Ampak tega ni storila. Svojega alibija pač ni mogoče navesti za nedoločen čas. Če je obtožba tako splošna se ne moreš braniti, prav za prav se ne moreš zagovarjati," je poudaril.
"Takoj po sprejetju odločitve na prvi stopnji je višja sodnica dala izjavo, objavila nekaj in čestitala sodnici na prvi stopnji za njeno junaško obsodbo, obenem pa je ljudi, ki so prišli pred sodišče izraziti svoje nestrinjanje s sodbo primerjala s Severnokorejci, ki častijo svojega vodjo in prakticirajo kult osebnosti. Sočasno je ponižala del Slovencev -- v tem primeru volilno telo, ki podpira Janeza Janšo -- in čestitala prvostopenjski sodnici za pogumno obsodbo. To postane zares problematično, če se zadeva obravnava na višje sodišču. To je očitna kršitev pravice do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Pošteno sojenje ni mogoče, če sodstvo ne nastopa nepristransko. In v tem primeru to ne velja," je povedal.
"To je slabo za demokracijo in vpliva na svobodno oblikovanje politične volje od spodaj navzgor. Ta postopek je neenak, nepošten, zaradi česar je demokracija popačena," je bil jasen predavatelj prava in etike na ameriški univerzi Harvard ddr. Klemen Jaklič.
