V akademskih okoljih ter v najširši javnosti poteka zadnje čase burna razprava, povezana z Novelo zakona o visokem šolstvu, ki med drugim poudarja odpiranje univerz mednarodnemu sodelovanju. Eden ključnih ukrepov v tem pogledu, je odpiranje študijskih programov za tuje študente in profesorje. In prav ob tem se krešejo mnenja, če ne gre za izrivanje slovenskega jezika iz univerzitetnih predavalnic, kar posledično pomeni ogrožanje slovenščine. “Če kdaj, slovenščina danes res ni ogrožena,” kategorično poudarja prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici /UNG/. In pojasnjuje, da bi bila potrebna še večja liberalizacija angleškega jezika na univerzi, ker s tem tako univerzo kot Slovenijo samo odpiramo v svet. Doktorat, napisan v angleškem jeziku, ponese slovensko znanje, kulturo, literaturo v svet. Sicer se obsodimo na zaprt krog bralcev. Kot znanstvenik in Slovenec, pravi zase, ima dva materna jezika; eden je slovenščina, ki jo je dobil ob rojstvu od staršev in drugi je angleščina, ker kot znanstvenik ne more drugače komunicirati v različnih okoljih. In slovenski jezik ni ogrožen na univerzah, te tudi niso tiste, ki ga lahko branijo ali uničijo. Morajo pa znanstveniki skrbeti za to, da se hkrati z razvojem znanosti razvija tudi strokovni del slovenskega jezika, so bistveni poudarki njegovega razmišljanja.
Prof. Zavrtanik, fizik, izjemen mednarodno priznan strokovnjak, si zdaj kot rektor UNG vseskozi prizadeva k čim večji internacionalizaciji univerze. Da je to najbolje za razvoj univerze, študentov, diplomantov, doktorandov in raziskovalcev, je spoznal in izkusil v času zavidljivo bogate karierne poti, ki ga je vodila od Slovenije, Združenih držav, Velike Britanije, Švice-CERN in še kje. Je član mnogih mednarodnih združenj, bil soorganizator mednarodnih konferenc in je dobitnik kar nekaj nagrad, med drugim Ambasador znanosti RS in Zoisov nagrajenec za znanost. Profesionalno se je povezal z mnogimi mednarodno priznanimi strokovnimi avtoritetami, ki zdaj tudi kot gostujoči profesorji predavajo na UNG. Bogate raziskovalne mednarodne izkušnje in profesorsko delo na univerzi, omogočajo prof. Zavrtaniku širok pogled na različne probleme, ki jih pogosto kritično presoja, kar je naloga vsakega ozavešenega intelektualca.
Raziskovalci UNG so pred nedavnim presenetili z raziskavo na področju organske elektronike in se uvrstili v sam svetovni vrh. Skupaj z raziskovalci iz Francije in Nemčije so ugotovili, da natančno izbrana kombinacija polprevodniškega polimera in na svetlobo občutljivih molekul, omogoča izdelavo izredno učinkovitega optičnega spominskega elementa, v katerega lahko informacije zapisujemo in brišemo s svetlobo. Samo odkritje naj bi imelo tudi zelo veliko uporabno vrednost. Prav glede te uporabnosti, ki bi jo morali razviti v Sloveniji, pa je prof. Zavrtanik dokaj skeptičen. Pravi, da pri nas procesa prenosa znanstvenega dosežka v prakso ne znamo spodbujati in ne vidi v Sloveniji industrije, ki bi se zanimala za organske polprevodnike. Zato ocenjuje, da Slovenci od omenjenega dosežka ne bomo imeli nič, Francija in Nemčija pa zelo veliko.
