Več na: [ Ссылка ]
Parkinsonova bolezen, napredujoče nevrodegenerativno obolenje možganov, se kaže z zelo različnimi obrazi in lahko zelo dolgo ostane neprepoznano, zlasti v takih primerih, ko se pred pojavom tresavice (tremorjem) ali upočasnjenosti gibov oboleli lahko tudi več let spopada z različnimi nemotoričnimi simptomi. Bolniki, ki imajo, denimo, bolečine v sklepih ali v prsih, motnje pri uriniranju (pri moških se pojavijo tudi erektilne motnje), napade tesnobe, so depresivni, imajo težave s prebavo (zaprtje), moten spanec (neprijetne sanje, bolnik med spanjem kriči, brca), pomoč praviloma iščejo pri številnih drugih specialistih, le pri nevrologih ne. A prav navedeni znaki izrazito vplivajo na to, kam se bo nagnila diagnostična tehtnica.
Parkinsonovo bolezen spremlja veliko neznank in tudi veliko izzivov, ki bi pri obravnavi obolelih lahko omogočili pomembne izboljšave – tudi zato, ker podatki kažejo, da je bolezen v porastu, tudi med mladimi. Kako torej pri tako kompleksnem problemu, kakršnega predstavlja parkinsonova bolezen, sestaviti vse koščke sestavljanke – na individualni, strokovni in sistemski ravni? Tudi pri tej bolezni je bistvenega pomena čim zgodnejša postavitev diagnoze ter takojšnji začetek zdravljenja, ki sicer ne vpliva na potek bolezni v možganih, lahko pa bistveno omili simptome in upočasni napredovanje bolezni. V petih video pogovorih, objavljenih v sklopu članka na zdravstvenem portalu, je govora o tako rekoč vseh vidikih parkinsonove bolezni, tudi o manjkajočih delcih celotne slike, s katerimi bi, ko bodo zaživeli v praksi, lahko bistveno izboljšali kakovost življenja obolelih.
Zato video pogovori s petimi posamezniki, ki tako rekoč filigransko poznajo različne obraze parkinsonove bolezni, z različnih zornih kotov – bodisi iz prve roke, kot bolniki, bodisi kot svojci obolelih in, seveda, kot zdravniki – lahko pomagajo potegniti vzporednico med tem, na kakšen način medicina danes lahko pomaga bolnikom s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi, ter možnostmi, s katerimi bi lahko zagotovili še bolj poglobljeno, usmerjeno, celovito obravnavo.
Po strokovni plati na vse danosti in izzive opozori vodja Službe za nevrorehabilitacijo doc. dr. Dejan Georgiev s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike ljubljanskega UKC.
Podrobneje v članku in video pogovorih na Zdravstveniportal.si.
