Na Besedni postaji je bil 11. januarja naš gost pesnik, literarni teoretik in verzolog ter redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Boris A. Novak – avtor družinskega in hkrati občeslovenskega epa. "Najbrž si pred letom nihče ni mogel misliti, da utegne biti nekaj takega, kot je dolgo, v verzih spleteno besedilo slovenskega avtorja, prodajna uspešnica. Prva knjiga "eposa" Borisa A. Novaka Vrata nepovrata z naslovom Zemljevidi domotožja, to je. Zdaj je pred bralci drugi del, Čas očetov (založba Goga). (...) Kako je lahko zadevščina, katere obseg meri skoraj petsto strani v prvem delu in več kot sedemsto v drugem (tretji pa se še pričakuje), privlačna za bralca, ki tako bogate ponudbe zagotovo ni vajen? Novakov "zagovor" je preprost: brez pesmi ni nič, brez nje, pravi, se ne da boriti ali upreti, ljubiti ali umreti, tudi živeti ne. Še kako drži. Drži tudi, če Novakovo "pesem" beremo kot "zgodbo", veliko, veličastno, osupljivo zgodbo, kakršne še ni bilo." (Igor Bratož: "Družina Novak, vržena v nori čas", Delo, Književni listi, 8. decembra 2015). Za prvi del eposa Zemljevidi domotožja je pesnik prejel Župančičevo nagrado, najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana. Epos Vrata nepovrata pa s Časom očetov (Založba Goga, 2015) še ni končan. V letu 2016 ga bo zaključila tretja knjiga, Bivališča duš. Z red. prof. dr. Borisom A. Novakom sta se pogovarjala red. prof. dr. Martina Ožbot Currie in red. prof. dr. Tone Smolej.
Besedne postaje podpira JAK.
